Krematorij

Modrega smrt ne preseneti,

saj je vedno pripravljen na odhod.

( stari ljudski rek )

 

V Sloveniji se večina svojcev odloči za upepelitev umrlega, saj je način pokopa veliko lažji in manj stresni, kot pa pokop v krsti. Hkrati tudi cenejši in ekološko bolj vzdržen. Saj pri klasičnem pogrebu, ko pride do razpada trupla lahko pride do okužbe podtalnice.

 

Kako poteka upepelitev v Ljubljanskih Žalah?

 

-        upepelitev lahko spremljate ampak samo v zgornjih prostorih, ko peljejo krsto mimo svojcev v krematorij (glej sliko)

-        upepelitev se lahko izvrši šele po 36 urah od smrti pokojnika – ce

-        naredi se visoko kakovostna šamotna opeka s številko upepelitve, ki gre čez ves proces upepelitve

-        na Žalah pokojnika-co pregleda zdravnik, ugotovi inditeto in odobri upepelitev

-        najhitreje po 36 urah pokojnika-co zapeljejo v upepeljevalnico s krsto, ki je primerna za upepelitev

-        po približno 2 urah se pepel pokojnika prestavi v komoro kjer se ohladi

-        iz komore se ohlajen pepel prestavi v mlin, kjer se vsi trdi delci zmeljejo v prah

-        iz mlina gre pepel čez magnetno polje, kjer se odstranijo vsi kovinski deli krste

-        na koncu se v vsako osnovno žaro vtisnejo pokojnikovi podatki. 

Če pogledamo kako se skozi desetletje spreminja način pokopa, si lahko zamislimo kako bo v bodoče. 

 

Pristojni v krematoriju v britanskem Cambridgeu se poigravajo z novimi idejami o pogrebih. Med drugim razmišljajo o raztapljanju ter zamrzovanju trupel.

Mestni krematorij v Cambridgeu je predlagal nove načine pogrebov, ki naj bi bili bolj okolju prijazni, kot tradicionalni pokop. Med drugim so tako predlagali postopek, ko bi truplo s tekočim dušikom ohladili na -196 stopinj Celzija, ga očistili ter iz njega izsrkali vlago. Tako bi za umrlim ostal zgolj okolju prijazen kompost, ki bi ga lahko zakopali v biološko razgradljivi krsti.

Predlog omenja tudi postopek, med katerim bi truplo raztopili v alkalni raztopini pri 160 stopinjah Celzija, s tem pa bi za pokojnikom ostala zgolj zeleno-rjava tekočina in bel prah, pri čemer bi lahko tekočino enostavno izplaknili v kanalizacijo.

Z omenjenimi postopki želi krematorij stopiti v korak s časom. Z njimi bi prihranili prostor, potreben za pokop, poleg tega pa poudarjajo tudi okoljevarstveni vidik, saj sicer vsako truplo med upepelitvijo v zrak spusti kar 260 kilogramov ogljikovega dioksida.

 

• {feedback_content}